Grand Slam Track je pod vodstvom Michaela Johnsona obljubljal preporod atletike z več denarja, zvezdniki in novim formatom. Toda projekt je hitro kolapsiral: odpovedali so finale, nabrali dolgove in končali v stečaju. Kaj je šlo narobe z "atletsko formulo ena"?
Atletika v času največjih tekmovanj – predvsem olimpijskih iger in tudi svetovnih prvenstev na prostem – še vedno zavzame naslovnice, v obdobju izven teh vrhuncev pa ne uživa več globalne teže, kot jo je imela nekoč.
Z redkimi izjemami atleti danes nimajo več takšne prepoznavnosti, kot so jo imeli pred dvema ali tremi desetletji.
V poplavi drugih športnih dogodkov je atletika z zastarelim tekmovalnim modelom zdrsnila v ozadje in zaostala za največjimi športnimi produkti: ligo prvakov, NBA, največjimi teniškimi turnirji, kolesarskimi dirkami, ligo NFL …
Johnsonova obljuba: “To bo atletska formula ena”
Stvari naj bi z letošnjim letom spremenilo novo atletsko tekmovanje Grand Slam Track.
“Prihaja tekmovanje, ki bo rešilo atletiko. To bo atletska formula ena,” je februarja lani ob ustanovitvi novega tekmovanja dejal štirikratni olimpijski prvak Michael Johnson.

Obljubil je točno to, kar se je zdelo kot ključ: več neposrednih dvobojev, manj disciplin, več denarja in ligaški okvir po vzoru največjih ekipnih športov.
Razkrit je bil tudi ambiciozen nagradni sklad: samo iz nagrad naj bi atletom razdelili 12,6 milijona dolarjev, poleg tega pa so jim obljubljali še visoke startnine in delež prihodkov iz televizijskih pravic ter sponzorstev.
Po navedbah organizatorjev naj bi si projekt do takrat zagotovil več kot 30 milijonov dolarjev finančnih zavez, glavni investitor pa naj bi bila Winners Alliance.
Denarni sklad posamičnega mitinga:
1. mesto: 100.000 dolarjev
2. mesto: 50.000 dolarjev
3. mesto: 30.000 dolarjev
4. mesto: 25.000 dolarjev
5. mesto: 20.000 dolarjev
6. mesto: 15.000 dolarjev
7. mesto: 12.500 dolarjev
8. mesto: 10.000 dolarjev
Zvezdniki so prišli – format tudi
Johnson je kot prvo atletinjo potrdil Sydney McLaughlin-Levrone, svetovno rekorderko in olimpijsko prvakinjo na 400 metrov z ovirami.
Kasneje so se pridružila še številna velika atletska imena. Na koncu je pogodbe skupaj podpisalo 19 dobitnikov medalj z z zadnjih dveh največjih tekmovanj – olimpijskih iger v Parizu in svetovnega prvenstva v Budimpešti 2023.

Tekmovanje je bilo zasnovano kot serija štirih mitingov, vsak naj bi trajal tri dni.
V ospredju je bilo šest tekaških kategorij: sprinti, ovire, dolgi sprinti, dolge ovire, srednje proge ter dolge proge. V vsaki je nastopilo po osem atletov oziroma atletinj. Štirje s podpisanimi pogodbi in štirje izzivalci, ki so se iz mitinga v miting spreminjali.
Na vsakem mitingu smo dobili po enega zmagovalca v vsaki kategoriji pri moških in ženskah, pri čemer so štele uvrstitve, ne rezultati.
Posamezna zmaga v vsaki kategoriji tako v moški kot ženski konkurenci je pomenila 100 tisoč dolarjev.
Kategorije disciplin:
Sprinti (100 in 200 m)
Ovire (100 m ovire, 110 m ovire)
Dolgi sprinti (200 in 400 m)
Dolge ovire (400 m ovire)
Srednje proge (800 in 1500 m)
Dolge proge (3000 m)

Velika TV pogodba – in potem hladen tuš
Februarja letos je Grand Slam Track podpisal pogodbo s platformo Peacock (NBC), kar je delovalo kot močan signal resnosti projekta – še posebej, ker NBC v tem času ni podaljšal prenosa diamantne lige.
Organizatorji so nato napovedovali še širšo globalno televizijsko distribucijo. Slika s tekmovanja naj bi šla na vse konce sveta.
In potem: prva postaja, Kingston na Jamajki, v začetku aprila – šok. Na stadionu Independence Park s kapaciteto 35 tisoč sedežev se je zbralo le nekaj tisoč gledalcev.
Slika s tribun je bila, kljub atletiki naklonjenemu okolju, slaba. Johnson je po mitingu priznal, da bi rad videl več navijačev, a poudaril, da so bili atleti navdušeni.

Mitingi so šli naprej, težave pa tudi
Na naslednjem mitingu mesec dni pozneje v Miamiju so bile tribune polne, a je šlo za precej manjši stadion (okoli pet tisoč gledalcev).
Organizatorji uradnih številk obiska po mitingih niso objavljali, kar je pri športnih projektih takšnega formata neobičajno.
V Philadelphii je bil obisk soliden, a je bil velik del objekta s kapaciteto več kot 50 tisoč gledalcev prazen, medtem ko je bila glavna tribuna polna.
V tem obdobju so se pojavile tudi prve informacije o finančnih težavah.
Dodatno je sum okrepilo dejstvo, da je bil miting v Philadelphii izpeljan v dveh dneh namesto v treh, prišlo je do sprememb urnika, kategorija dolgih tekov pa je ponudila le tek na 3000 metrov – nagrade so zato prepolovili (zmagovalec naj bi namesto 100 tisoč dobil 50 tisoč dolarjev).

Najbolj znani atleti na Grand Slam Track:
Sydney McLaughlin-Levrone (4 zlate medalje z OI, 5 zlatih in srebrna s SP; 400, 4×400 in 400 m ovire), Gabby Thomas (3 zlate, bronasta in srebrna medalja z OI, zlata in srebrna s SP; 200, 4×100 in 4×400 m), Marileidy Paulino (zlata in 2 srebrni medalji z OI, 2 zlati in 2 srebrni s SP; 400 in 4×400 m), Jasmine Camacho-Quinn (zlata in bronasta medalja z OI, srebrna in bronasta s SP; 100 m ovire), Cole Hocker (zlata medalja z OI, zlata s SP; 1500 in 5000 m), Emmanuel Wanyonyi (zlata medalja z OI, zlata in srebrna s SP; 800 m), Kenny Bednarek (2 srebrni medalji z OI, zlata in 2 srebrni s SP; 200 in 4×100 m), Alison dos Santos (2 bronasti medalji z OI, zlata in srebrna s SP; 400 m ovire).
Odpoved finala in konec: dolgovi, stečaj
Sredi junija so odpovedali finalni miting v Los Angelesu, ki bi moral biti konec tistega meseca.
Johnson je odločitev pospremil z izjavo, da je “predčasen konec prve sezone težak, a da se zaradi spremenjenega globalnega gospodarskega okolja niso mogli izogniti takemu koraku”, ob tem pa dal jasno vedeti, da nad projektom ni obupal in sporočil, da se organizatorji že osredotočajo na leto 2026.
Julija so mediji poročali, da naj bi bili pri Grand Slam Tracku atletom dolžni več kot 13 milijonov dolarjev.
Nekaj poplačil naj bi sledilo, a še zdaleč ne dovolj, da bi projekt zapustil rdeče številke.
Ta mesec – potem ko se z upniki niso uspeli dogovoriti za delen odpis dolgov – so pri Grand Slam Tracku razglasili stečaj.
Po različnih ocenah naj bi dolgovi, skupaj s produkcijskimi stroški, najemi stadionov, televizijsko produkcijo, potovanji, zavarovanji ter predvsem z obljubljenimi startninami in nagradami, znašali med 10 in celo 50 milijoni dolarjev.

Bo vrnitev leta 2026 sploh možna?
Johnson sicer še vedno trdi, da ideja ni dokončno pokopana in za naslednje leto napoveduje vrnitev v nekoliko drugačni obliki.
Vendar ostaja vprašanje, ali bo projekt sploh dobil novo priložnost – tudi zato, ker je predsednik Svetovne atletike Sebastian Coe že namignil, da tekmovanju brez jasnih zagotovil ne bodo dovolili vstopa v svoj atletski koledar.
Johnson je še pred letom dni napovedoval, da bo “rešil atletiko”. Zdaj pa mora najprej razmišljati o tem, kako rešiti svoj projekt – in samega sebe.
“Kdor visoko leta, nizko pade,” je v zadnjem letu na boleč način ugotovil tudi eden najbolj prepoznavnih atletov v zgodovini.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal







Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje